Bežigrajski stadion Ljubljana
Nika van Berkel

Centralni stadion za Bežigradom je bil zgrajen med letoma 1923 in 1935 za potrebe telovadnega društva Slovenske krščansko-socialne zveze Orli ter za gasilske vaje in shode. V poznejših letih se je prostor uporabljal kot stadion za športne prireditve in kulturne dogodke. Od leta 2008 je območje stadiona zaprto za javnost in prepuščeno propadu. Degradiran in neuporabljan prostor potrebuje osvežitev programa, infrastrukture in krajine.

 

Ljubljana je zeleno mesto s kar nekaj parki v samem središču mesta. Vsak izmed njih ponuja svoj program. Nov mestni park izven strogega središča bi pomenil nadgradnjo širšega mestnega prostora in njegove identitete kot prostor druženja ter zeleni atrij Ljubljane.

 

Projekt revitalizacije Plečnikovega stadiona v Ljubljani predstavlja model mestnega parka, ki z novim programom in diskretno umestitvijo novih volumnov skupaj z novo zazelenitvijo tvori razgibano krajino. Rekreacijske površine zadovoljujejo različne potrebe uporabnikov. Centralni stadion deluje kot zeleni mestni atrij, ki z raznolikim programom zagotavlja živost in kontinuirano rabo, kar je ključna lastnost odprtih prostorov v mestu. Obstoječe objekte se nameni za spremljevalne programe, kot so uprava, sanitarije in restavracija, zaradi katerih prostor nemoteno deluje.

 

Pri oživitvi novega mestnega parka se skozi razvoj projekta dosledno upošteva Plečnikovo dediščino in načela njegovega snovanja odprtega prostora. Objekte, ki so arhitekturno in programsko neustrezni, odstranimo. Nove intervencije v prostoru so mestna plaža z bazenom, veliki in mali oder za dogodke, zunanja kavarna restavracije ter športne površine za odbojko, šah, balinanje, namizni tenis in otroško igrišče, ki se pojavijo v areni stadiona ob tribunah. V sredini arene se nahajajo mirnejši piknik prostori, viseče mreže in klopi za sprostitev v zelenju. Vsi dodatni prostori, ki jih programi potrebujejo, so poglobljeni v tla in se zlijejo s krajino parka.

 

Pomemben del naloge je zelenje, ki postane glavni gradnik prostora. Uporabijo se le avtohtone slovenske rastline, ki dodatno nadgradijo osnovno temo mestnega parka. Visoko in nizko zelenje je pretežno umeščeno v areno in tvori razgibano krajino in gozd ter je zasnovano neformalno. Glavne sprehajalne poti v areni so zasnovane organsko v spontano razporejenem zelenju. Zgornja tekaška pot se ovije okoli arene med nizko vegetacijo in grmičevjem.

Top